VIKTOR E. FRANKL - KLJUB VSEMU REČI ŽIVLJENJU DA

Življenjsko pot in delo Viktorja Frankla je temeljno zaznamovala njegova osebna izkušnja deportacije, življenja in preživetja grozot druge svetovne vojne v koncentracijskem taborišču Theresienstadt.

spletna stran Viktor Frankl centra

” Ko ne moremo več spremeniti okoliščin smo izzvani, da spremenimo sebe. “

Viktor Emil Frankl je bil profesor nevrologije in psihiatrije na Univerzi na Dunaju. Leta 1930, pri svojih 25 letih, je dosegel doktorat iz medicine, leta 1949 pa še doktorat iz filozofije. Bil je redni gostujoči profesor na nekaterih ameriških univerzah (Harvard, Dallas in Pittsburgh). Mednarodna Univerza v Kaliforniji je posebej zanj ustanovila katedro za logoterapijo – šolo psihoterapije, katere utemeljitelj in idejni navdih je bil Viktor Frankl. Viktor Frankl je predaval na 209 univerzah na vseh petih kontinentih, univerze širom sveta so mu podelile 29 častnih doktoratov. Leta 1995 je postal častni občan mesta Dunaj.

Življenjsko pot in delo Viktorja Frankla je temeljno zaznamovala njegova osebna izkušnja deportacije, življenja in preživetja grozot druge svetovne vojne v koncentracijskem taborišču Theresienstadt. Skupaj je preživel štiri taborišča smrti, dokler ga naposled niso osvobodili iz Türkheima. Po štirih letih življenja v taborišču je tehtal le 38 kilogramov. V nacističnem režimu je izgubil svojo ženo, brata, starše in večino svojih prijateljev. Po vrnitvi na Dunaj se je znašel dobesedno pred Ničem. Toda namesto obupa se je v njem prebudila neizmerna volja po življenju, nepremagljiva želja, da bi trpljenje, ki ga je izkusil, transformiral, preoblikoval v izkušnjo smisla.

V slovenskem prevodu so izšla naslednja dela Viktorja Frankla:

– Psiholog v taborišču smrti (1983),
– Časovno zaporedje v Birkenwaldu (povojna drama),
– Kljub vsemu rečem življenju DA (1993 – ponatis knjige Psiholog v taborišču smrti, dodan je prevod dela Temelji načel logoterapije),
– Zdravnik in duša (1994),
– Volja do smisla (1994),
– Doživljanje gora in izkušnja smisla (članek; Frankl/Trstenjak/Ramovš, 1993),
– Ljubezen in spolnost (1995),
– Ljubezen in spolnost, videokaseta Franklovega predavanja (1994),
– Človek pred vprašanjem o smislu (2005).

VIR: https://stopinje.si/logoterapija/viktor-e-frankl/

“Ne ciljajte na uspeh.“

6. TOČK IZ KNJIGE

Zadnja svoboda, ki jo človek ima je, da izbere odnos/pogled na dano situacijo, kakršna koli že ta je, da izbere svojo pot. (predgovor)

2. Človek ima to posebno pravico, da v svojem življenju išče smisel in se tudi sprašuje, ali takšen smisel obstaja. To iskanje je izraz intelektualne iskrenosti in poštenosti. Pred izzivom, ali so se pripravljeni spraševati o smislu življenja, so zlasti mladi. Pogum za takšno spraševanje pa bi morali odtehtati s potrpežljivostjo. Morali bi znati toliko potrpeti, da bi se jim smisel prej ali slej prikazal na obzorju. To bi morali delati, ne pa da si segajo po življenju ali se zatekajo k mamilom. (Str. 148)

vir: Mohorjeva Založba, Prevedel: Rudi Meden

3. Če me odsotnost mojih emocij nebi presenečala iz profesionalenga interesa, se nebi spominjal tega incidenta, zato ker je bilo tako malo občutkov vpletenih v njem. (Apatija)

4. Humor je bil eden od orodij duše v boju za svoj obstoj. Poskusiti razviti smisel za humor in videti stvari v smešni luči je neke vrste trik, ki se ga naučimo medtem, ko se poskušaš naučiti umetnosti življenja.

Predstavi analogijo trpljenja, kot plin. Pravi, da človeško trpljenje je podobno, kot plin. Če je določena količina plina spuščena v prazen prostor, ga bo zapolnila popolnoma in enakomerno, ni pomembno kako velik je prostor.To se pravi trpljenje popolnoma zapolni človeško dušo in zavest, ni pomembno ali je to veliko ali majhno. Tako, da “veličina” trpljenja je popolnoma relativna.

5.“Ker vsaka življenjska situacija človeku predstavlja izziv in mu predstavlja problem, ki ga mora rešiti, se lahko vprašanje smisla življenja dejansko obrne. Na koncu se človek ne bi smel spraševati, kaj je smisel njegovega življenja, temveč mora spoznati, da je on tisti, ki je vprašan. “

6.»Življenje ni predvsem iskanje užitka, kot je menil Freud, ali iskanje moči, kot je učil Alfred Adler, ampak iskanje smisla. Največja naloga vsake osebe je najti smisel v svojem življenju. Frankl je videl tri možne vire smisla: v delu (delati nekaj pomembnega), v ljubezni (skrb za drugo osebo) in v pogumu v težkih časih. Trpljenje samo po sebi je nesmiselno; trpljenju dajemo smisel z načinom, kako se nanj odzivamo. Na neki točki Frankl piše, da lahko človek “ostane pogumen, dostojanstven in nesebičen ali pa v grenkem boju za samoohranitev pozabi na svoje človeško dostojanstvo in postane nič več, kot žival.”