Sporočilo za tebe, za tebe, ki si za druge drugačen, za tebe, ki si za druge čudak…piflar, luzar, peder,….
Samo za TEBE.
Vsak od nas je že kdaj v življenju imel občutek, da ni del tega, v čemer se je znašel.
Vsak od nas je že bil izgubljen in se spraševal, kaj naj rečem, kaj naj naredim, kako naj se tega ognem, kam lahko zbežim? Kam se lahko skrijem? Kako se lahko osvobodim?
Vsak izmed nas, se je nekajkrat v življenju znašel v takih okoliščinah, nekateri izmed nas smo velikokrat v takih okoliščinah, obstajajo pa tudi tisti, za katere je to stalnica, moto življenja, ki si ga niso sami izbrali in bi mu radi pobegnili. Obstajajo tudi taki, ki se vsakodnevno spršaujejo zakaj jaz.
No to sporočilo je namenjeno njim. To sporočilo je za tebe.
To besedilo ni za tiste čudake, ki s svojim zunanjim videzom privabljajo poglede okolice in si upajo, biti ta nekdo, si želijo biti ta nekdo, ki privabi pozornost.
To sporočilo je za tiste čudake, ki ne vedo in se ne trudijo biti opaženi, ampak vedno so, vedno nekdo vidi nekaj, kar oni sami ne razumejo, česar oni ne vidijo, kar bi na koncu dneva oni radi skrili.
To je za tiste, ki se trudijo skriti, ampak jim to ne uspe.
To sporočilo je za tiste čudake, ki se sprašujejo skoraj dnevno, zakaj sem drugačen, kako sem drugačen, zakaj ne morem biti, kot vsi ostali?
To je za tiste čudake, ki se počutijo, da so na očeh drugih samo takrat, ko so lahko tarča posmeha, ko nečesa ne znajo… Ko jim ne gre vse po načrtu, ali pa ko je čas da drugi izkoristijo njihove “prednosti”, za katere se zdi, da niti niso, ampak je to vse, kar imajo…in tega ne morejo izpustiti iz rok, ker če bi, kaj bi potem imeli? Kdo bi potem bili?
To je za tiste piflarje, čudake, bedake, pedre, luzerje… To je za vse tiste. Ki kljub vsemu se zvečer nikoli ne vprašajo, kako bi se maščevali, ampak kako bi jaz lahko bil, kot drugi, ker če bi bil, kot drugi nebi bilo tega… se nebi počutil tako, izobčen, nepomemben, prav nič poseben….tako drugačen.
To je za njih…to je za vas…to je za tebe.
Za tebe….
To je za tebe, ki vedno svet drugače vidiš, za tebe ki si vedno misliš, da je s teboj nekaj narobe, za tebe, ki ko si sam… Se imaš najlepše. Za tebe, za katerega za zaprtimi vrati pred svetom, zaživiš, se osvobodiš, se umiriš, si ustvariš svoj svet v katerem zaživiš!
Za tebe, ki vedno išče način, kako biti boljši, kako biti drugim všeč, kako ustreči in doseči, da imaš mir. Za tebe, ki si želiš miru, ker v miru si lahko to, kar si… samo to, kar si.
Za tebe, ki nikoli ne obupa se truditi biti boljši, da bi ga drugi lahko sprejeli, da bi drugi lahko končno videli, uvideli, da si, da si vreden, da si jim podoben, da si jim enak, da si jim enakovreden.
Ja ti, za tebe imam sporočilo.
Jaz sem tudi ta čudak, no danes me ljudje tako več ne vidijo, tisti ki so me v preteklosti pa se tega več ne spomnijo, …oh ja saj veš, kako je to.
Vem, grozne stvari so se ti dogajale, se ti dogajajo in mogoče se ti še bodo… Verjemi mi, nihče od njih se tega ne bo spomnil. Žal, preveč jih bo sram in ta spomin bo “izginil” pri njih, s teboj bo vedno ostal.
Vedno boš vedel, kdo si bil… in veš, ti veš kdo si bili, drugi ne vedo, zato se sedaj ne spomnijo.
Veš kdaj sem bila najbolj srečna?
Ko sem bila sama v sobi, za zaprtimi vrati v svojem svetu, ki je imel smisel, v svojem svetu, kjer nisem potrebovala drugih, da bi bila boljša… Ampak so bili drugi tam, da smo se lahko skupaj imeli lepo. Čeprav samo v moji glavi, to je bila moja zgodba in je še danes.
Veš kdaj sem vedela, kdo sem?
Ko sem se vedno znova spraševala, zakaj nisem to, kar so drugi… To je v resnici samo pomenilo, da nekaj sem. To je v resnici samo pomenilo, da imam nekaj, kar me loči od drugih.
Zakaj ti to pravim?
Ko človek potrebuje nekoga drugega nasproti sebe, zato da lahko določi svojo vrednost, pomeni, da svoje niti nima, v nasprotnem primeru, jo nebi primerjal s tvojo, ker si ti eden redkih/ ena redkih, ki svoje vrednosti ne meri z drugimi, in seveda mu daješ popolno svobodo, da to naredi. Seveda, večina ljudi ne ve kdo so, zato se priključi temu, ki si prvi upa to narediti, večinoma samo zato, da nebi bili sami tisti, na katere bi bil prst usmerjen, ampak ga skupaj usmerijo v tebe.
Čeprav tega ne vidiš, si v prednosti.
Zakaj namenjam to sporočilo tebi…
Ker meni je uspelo biti normlna, biti njim podobna.
In veš kaj se mi je zgodilo, pozabila sem kdo sem, nisem vedela kdo sem, zato se začela gledati okoli sebe in se primerjati z drugimi, meriti svoj uspeh na osnovi tega, komu gre slabše ali komu gre boljše od mene. Začela sem biti ena od tistih, ki je s prstom kazala na druge in so se mi drugi pridružili ob tem,…
Veš vcasih sem imela enega ali dva prijatelja, so bila obodbja ko sem bila brez prijateljev. Ampak ti prijatelji so vedeli, kdo sem. Z njimi se nisem pretvarajala in igrala igre v kateri ni mene, niti njega, ampak karakerji, ki jih ustvarimo v svojih glavah, zato da zadovoljimo druge… in najbolj žalostno je, da na koncu se tako uživiš v to igro, da se izgubiš. Izgubiš sebe.
In ja vem, ti si to želiš.
Verjemi mi… ne želiš si tega,želiš si priznanje, katero mislisš, da ti bo dalo občutek sprejetosti.
No, ko sem jim postala podobna, ne oni niso vedeli, kdo sem jaz, ne jaz nisem vedela kdo so oni.
Na koncu dneva, sem se počutila prazno,… Na koncu dneva ni bilo več mojega sveta, kamor sem se lahko zatekla in odšla…izgubila sem ga, ker sem postala preveč del sveta, v katerem ni tega, kar imamo mi.
In ja, zato ker nekaj imamo, ljudje si to želijo vzeti, samo iz enega razloga, ker oni nimajo nič.
Ko sem postala del tega sveta, nisem imela več problema kako biti boljša, amapk kako postati nekaj?
Ker v določenem trenutku nisem vedela, kako postati nekaj, sem se vprašala kje vzeti…. In to je tisto, vzamemo tako,da druge prepričamo, da to kar imajo oni, ni nič vredno, če dobimo okoli sebe ljudi, ki se strinjajo z našo idejo, smo vzeli nekomu drugemu vrednost in dobili lažen občutek, da zaradi tega mi nekaj imamo…in sicer moč.
Moč nad čim? Moč za kaj?
Vse to na koncu dneva je velika laž…
Medtem ko se ti sprašuješ, kako biti boljši, kako biti v miru… Kako razumeti druge, kako uspeti?
Se na drugi strani nekdo sprašuje, kako vzeti, koga prizadeti,.. koga napasti, kdo je manj vreden, kot jaz, koga ponižati, kako dati vtis premoči…
Jaz sem se tudi začela, ko sem se tega zavedla, sem ostala tako prazna, veliko huje, kot biti nerazumleja in osamljena.
Takrat sem razumela, kako prazni so bili tudi posmehi njih… Kako ranjeni, kako nevredni so se šele oni počutili. Kake prazne so bile njihove besede in kako prestrašeni njihovi umi. Oni niso tega imeli oz. jim je bilo to zelo zgodaj vzeto.
Takrat sem razumela, od kod toliko nerazumevanja in posmeha do mene, od kod toliko malo sočutja do mene… Nič od tega niso poznali in nič od tega niso imeli, zato nič od tega niso dali in nič od tega niso znali.
Jaz tudi nisem imela tega, kar so imeli oni, potrebe po tekomavnju, merjenju in primerjanju, potrebe po maščevanji, prizadajanju bolečine in ponižanju.
Veš veliki ljudje tega sveta, ljudje, posamezniki, o katerih vsi s spoštovanjem govorijo, so ljudje ki se vsak dan sprašujejo kako biti boljši, kako pomagati razumeti, kako bo svet razumel, kako bo svet vedel, da obstaja to … Kako pomagati ljudem, da sprejemejo drugačnost, da sprejemejo sebe, kako smo lahko vsi v miru? Kako smo lahko vsi na boljšem?
To so ljudje, ki delajo ta svet lep.
In medtem, ko ti miliš, da ti manjka tisti košček, da bi bil lahko to, kar vidis pri drugih, da bi bil lahko del tega, kar ti hočejo predstaviti kot dobro in verjetno ti izgleda zelo dobro, vse to, kar ti si želiš, da si lahko osvobojen tega, da si drugačen, čudak, si zapomni eno stvar.
Ravno zato, ker si tako poln, tako drugačen, tako edinstven, tako poseben in pomemben za vse nas, ravno zato, se drugi trudijo te utišati… Ker samo, če te utišajo, se jim ne bo potrebno spremeniti, jih ne boš imel priložnosti spomniti na to, kaj so lahko, kdo so lahko, da NI res, da moramo biti tako prazni, da to ni normalno.
Samo na tak način, lahko pozabijo na svojo drugačnost. In samo na tak način, lahko pozabijo na sebe in svojega čudaka, ki ga imajo v sebi.
Veš zakaj te hočejo utišati? Ponižati?
Ker globoko v sebi mislijo, da če bodo tebe utišali, če bodo tebe pomanjšali, bodo pomanjšali tudi svoj glas, svojega čudaka v sebi.
In če te vidijo majnhega, nepomembna je to zelo dober izgovor, da jim ni potrebno biti nič… nič, kar si želijo biti. Zakaj si bojijo biti, to kar so, ker se bojijo, da ne bodo sprejeti, da bodo razočarali ljudi okoli sebe, starše, sorodnike, trenerje, prijatelje, ki od njih pričakujejo, da so normalni, karkoli je norma za normalno, ker so tudi oni vsi pristali na to normalnost, v kateri prav nihče ne živi normalnega življenja.
Vsi se bojijo tega, kar ti nosiš s seboj.
Zato te vidijo, zato te opazijo, …. Ker si drugačen!
Ker si čudovit in ostani tak, in bodi ponosen na to, kar si. Edino, kar ti lahko pomaga na tvoji poti je, da zadržiš svojo vrednost, medtem ko ti jo svet hoče oduzeti, prišel bo dan,ko boš razumel svet in to, kar si.
Prosim te eno stvar, ne trudi se preveč, ker ta svet potrebuje ljudi, ki se sprašujejo, kako biti boljši.
Ta svet potrebuje ljudi, ki se trudijo izboljšati življenje za vse, ne samo za sebe.
Ta svet potrebuje ljudi, ki se sprašujejo kako gremo lahko korak naprej, ne kako bom jaz korak pred drugimi.
Ta svet potrebuje ljudi, ki si želijo miru.
Ta svet potrebuje ljudi, ki vedno kako je biti drugačen in zato razumejo, tiste ki to so, pa nimjo glasu, kot ga imamo mi.
Ta svet potrebuje tebe, ki veš kako je ne imeti, ne razumeti, ne biti slišan, biti nesprejet.
Ta svet potrebuje ljudi, ki si želijo spremembe. Zato prosim, ne spremeni sebe, samo spremeni pogled na sebe.
Poglej se, kot nekoga, ki je poseben, unikaten, nekoga, ki razume več, nekoga katerega naravno stanje je razumevanje polnosti, ker če nebi bil poln, bi potreboval nekaj zunanjega, da to zapolni in nihče se nebi trudil ti česarkoli vzeti.
Svet se premalo trudi razumeti,… To ni tvoja krivda. Prevzemi odgovnost za svojo drugačnost, bodi samozavesten v njej, in odprl se ti bo svet, ki bo še bolj poln, svet ki bo potreboval tebe.
Tvoja pot je, da se sprejemš in naučiš, kako sprejeti sebe, kot drugačnega in, ko ti bo to uspelo, boš to lahko učil druge.
V življenju ne morem učiti drugih, to kar sami ne znamo… in to je samo tvoja pot.
To ne pomeni, da je slaba pot, če ni pot večine. To ne pomeni, da je težka pot, če ne izgleda tako dobro kot njihova.
To je edinstvena pot, katereo se vsi trudijo najti. Ti si na njej. ostani na njej, ne trudi se zaviti drugam, ne truditi se biti tam, kjer so vsi.
Dokler se svet trudi spremeniti tebe, to pomeni samo eno, da si ti nekdo, ki lahko spremeni svet.
Ti nikomur ničesar nočeš, pa so vsi tam, in želijo nekaj od tebe.
Žal čudaki, so težko v miru, ker če bi bili v miru, če bi nas drugi pustili v miru, bi umrli v miru. Vendar na ta planet ne pridemo samo zaradi sebe, na ta planet pridemo tudi ZA DRUGE.
IN ČE NAS DRUGI NE JEZIJO, ČE DRUGI NISO GLASNI, ČE DRUGI NISO RAZOČARANI, ČE NAS DRUGI NE PRIZADANJEO, NAM VZAMEJO TA KOŠČEK MIRU, KI GA NOSIMO S SEBOJ, NE MOREM UVIDETI, DA TA SVET POTREBUJE MIR IN, DA SI TI NEKDO, KI GA NOSIŠ S SEBOJ.
TO JE SPOROČILO ZA TEBE, ČUDAK TEGA SVET.
SVET V KATEREM JE MIR, JE SVET KJER NI POTREBE PO RAZUMEVANJU. TO JE SVET V KATEREM JE DOVOLJ, DA SAMO SMO.
TISTI, KI SE TRUDIJO RAZUMETI TA SVET, ZA TISTE SMO ČUDAKI, SAMO ZATO, KER NE RAZUMEJO SEBE. KO RAZUMEMO SEBE, S SEBOJ NOSIMO MIR IN TAKRAT SE NE TRUDIMO DRUGIH RAZUMETI….. DOKLER ONI NISO TAKO, GLASNI, DA SE ZAČNEMO SPRAŠEVATI, KAJ JE Z NAMI NAROBE, ZAKAJ SMO DRUGAČNI…
IN JA ONI, KI SE TRUDIJO RAZUMETI, AMPAK JIM TO NE USPEVA, ZATO HITIJO PRIZADETI TEBE… SAMO NE RAZUMEJO, DA JE DEL NJIHOVEGA ŽIVLJENJE LAHKO TUDI NEKAJ, ČESAR NE RAZUMEJO.
ONI TE NE RAZUMEJO IN SO GLASNI PRI TEMU, KER SO NJIHOVI STARŠI ZAHTEVALI OD NJIH, DA MOREJO BITI IZKLUČNO TAKI, DA SE JIH LAHKO RAZUME IN, ČE JIH NISO RAZUMELI JE POMENILO, DA JE BILO Z NJIMI NEKAJ NAROBE.
ONI SAMO OPONAŠAJO SVOJE STRAŠE…NE ZAMERI JIM.
NI POMEMBNO V ŽIVLJENJU KOLIKO RAZUMEMO, NE DELA NAŠE ŽIVLJENJE BOGATO RAZUMEVANJE, AMPAK SPREJEMANJE.
OD KOD PRIHAJA RAZUMEVANJE, TO KAR ONI MISLIJO, DA JE RAZUM, SO SAMO NORME, KI SO POSTAVLJENJE ZNOTRAJ DRUŽBE IN V KATERE VELIKO LJUDI VERJAME, TO ŠE NE POMENI, DA JE TO PRAVILNO, KER NA DRUGEM KONCU SVETA, ŽE V SOSEDNJI DRŽAVI SO LAHKO TE NORME POPOLNOMA ZGREŠENE, NESPREJEMLJIVE.
AMPAK TI SE NA KONCU SPRAŠUJEŠ, ZAKAJ JAZ? KAJ JE Z MENOJ NAROBE, ZAKAJ NISEM KOT DRUGI?
KO SE TO ZAČNEŠ SPRAŠEVATI, SI ŠE ENKRAT PREBERI TA ZAPIS IN SE SPOMNI NA TO, KDO SI 😉
Medtem, ko se svet TRUDI SPREMENITI TEBE in mu to NE uspe, si TI spremenil svet.
Naj besede nosijo v domove vse, kar očem skrito je.
TANKA MEJA
Tanka meja je samo za tiste, ki imajo dovolj poguma, da vsakič znova izgubijo vse.
Miran Jarc – POTOP
“Življenje je le – pesem iz srca.”
GLOBOKO JE VSE KAR SI
Dno v sebi razkriva točno tisto, kar v nas biva.