Svet poln je obljub,
samo potrudi se mu biti ljub.
Odmakni se od sebe,
in pristal si v množici,
kjer obljubljalo ti – tebe.
Narejenga, dovoljenega.
Kaj res, želis si strukture?
Kaj pa malo avanture?
Si pozabil na ples,
brez poznanih korakov?
Glasbo, ki pride iz tebe,
ko poslušaš samo sebe?
Skrite kotičke strasti,
ki večina si jih ne dovoli.
Ne sklanjaj glavo oblasti,
ne kleči na kolenih in moli.
Stegni svojo roko in,
pobožaj se s svojo dlanjo.
Od vedno se poznaš,
tudi, če si ne priznaš.
Pusti obljube,
obljubi sebi,
da sledil boš srcu,
ki bije v tebi.
.
video poezija
ČETRTKOVA POEZIJA NA YOUTUBE KANALU
POEZIJA
ČLOVEK ČLOVEKU
ČLOVEK ČLOVEKU Samo človek človekulahko poda...
DO SEBE
Kdor obrača se sam od sebe, pristane v prostoru...
MOJ GLAS, TVOJ GLAS
MOJ GLAS, TVOJ GLAS Bi svoj glas prodal? Samega...