čakati na zamere

Čakati na popolne razmere,
iskati koše zamere,
kjer svojo hitel bom odložiti,
poleg v vodnjaku obraz umiti.

Bodo ptičke v vodnjaku me motile,
vodo po mojem obrazu škropile,
še ena zamera, ki v košu bo sedela.

Ne niso mi one pomagale,
one so mi z vodo nagajale,
le meni verjemi,
ker jaz iščem in vidim,
vse kar ni v tebi.

Koši vedno bolj polni,
hrbet vedno bolj boli,
kdo nosi košare,
me na moji poti moti.

Preganjal jih bom z vnemo,
da odtekali bodo daleč od mene,
da ne vidim vse te zamere,
a kaj ko, zamera v meni se je utvarila,
in po košu potrebo ustvarila,
naj bo hitro tu,
da zamere dolgo ne bom držal
in gledal, kako boli,
in kako lesek jemlje mi.

Vedno gledam te košare,
zakaj spominjajo me na vse,
predvsem na sebe,
hitro v košarko to misel odložiti,
da lahko hitim novo zamero uloviti.

POEZIJA