Na jasi v čistem vetru, lasje so plapotale,
iskre v očeh se prebudile,
ona videla je lahko,
da ničesar kar bi potrebovala
ji iskati treba ne bo.
Vse bo dobila, ko bo svojo dlan
sebi nežno ponudila,
jo na sebe položila,
spoznala svoj nežen dotik.
Dotik, ki ga je iskala
v tem svetu sebe predala.
Sedaj ji ni nič drugega ostalo,
kot da se nežno objame
pred resnično predajo.
Predajo duši,
da jo ona vodi,
da ne bo več živela v zablodi.
Srečko Kosovel – Zrcalo
Srečku Kosovelu med slovenskimi pesniki pripada eno najodličnješih mest. Njegov...
Demon in gospodična Prym – Paulo Coelho
Zgodba skozi katero Paulo Coelho raziskuje dobro in zlo in odgovarja na vprašanje: ali je človek v...
RAZSEŽNOSTI PRAZNINE
Se kdaj počutiš prazen?
Kaj pa če ti povem, da je to priložnost, ki te lahko popelje do novih polnin, ki jih do sedaj še nisi poznal?