MOJA ZVEZDA SEVERNICA
Prostor je napolnila,
ohh kako ga je ozelenila,
ohh kako sem se spočila,
ohh kako sem se razkrila.
Dala je dala,
sebe predala,
po travnikih hodila.
Pot se je razkrila.
Izlive obudila,
čutenje prebudila.
Slišala sem rasti vse cvetlice,
vse Dare narave,
dala je o Dala,
vse, česar sama nisem znala.
Dala je,
kot ne bi dala.
Videla sem, da je živela,
kot da bi vse imela,
zato dala je,
da je vse zaživelo.
Da bi se imelo,
vse imelo mamo,
vse imelo sestro belo.
In ne nisem sanjala.
Živela sem živela,
sebe za vedno imela.
Hvala, da je dala.
Hvala ti, da si dala.
Samo, dala.
Kot da nisi še ničesar
sama spoznala.
Deklica je bila za svet,
v njej biva ženska,
radostno ognjenega tisočletja.
Imela je, vse.
Vse, jo je imelo.
Vse živo se je zaplamtelo.
Zorica Šraml Georgiev, 14. 10. 2026, 18:58, Savor kavarna, Logatec
VIDEO VSEBINA
SVEŽE VSEBINE
PLES BREZ ZNANIH KORAKOV (UVOD II.DEL – GORA IN MORJE)
Dobrodošel na Plesu brez znanih korakov, niti približno si nisem predstavljala 7 let nazaj, ko je nastala pesnitev s tem naslovom, da jo bom naslednja leta utelešala in živela, nobeno od teh osebnosti in njihovih učenj, takrat še nisem poznala. Pa si...
GOZD JE VSE VZEL
Vstavila sva se sredi sprehoda v gozdu, bolj natančno, sama sem se ustavila in sem sicer kriče v sebi, ampak z obupanim in bolj tihim tonom rekla, da je bilo malo bolj spodobno: “Veš, res bi obupala.” Pogledal me je, kot da ni prepričan, da vem, kaj govorim in z...
Vesolje je zgrajeno iz zgodb in ne atomov (UVOD II.del, 1.delo) – SPOZNAJ SE SKOZI POEZIJO
Smo varno na svojih čolničkih? Iščemo rešitelje? Znamo plavati?