Na poti spoznanja, odgovori pridejo na vsa vprašanja. Vsak od nas prisluhne odmevu, ki je najbližje našemu spevu.
Kaj v domišljiji tvoji se vrti? Kaj radost jemlje ti? Kaj nisi ti tisti, ki pot postavlja, po njej hodi? Misliš, da vdal si se usodi?
Komu usoda v uho šepeta, da naj uda se, za voljo nerazočaranja? Ko le usoda bila bi otipljiva, spoznal bi, da je spremenljiva, da se uda, ko ne oprijemaš se za pomen, ki je samo izplen tvojih doživetij. Doživetij, ki zamenjal si jih za imetja, upaš, da usoda se bo vdala, kaj pa jaz, ki usodi dajem pomen?
KLIČEM VAS (UVOD) – SPOZNAJ SE SKOZI POEZIJO
POZDRAVLJEN, TUKAJ SE SPOZNAVANJE SKOZI POEZIJO ZAČNE. Moja srčna...
NISI SAM
Nikoli nisi sam. Ko ti je težko, se vedno spomni, da nisi sam. Ko ti gre zelo dobro, se prav tako...
SREČKO KOSOVEL – OCEAN
Mehanikom! Mehanika ne more umreti, ker nima duše. Paradoks je mehaniku nerazumljiv,...