Seneca: How To Give

Starodavni vodnik po dajanju in sprejemanju

Naša zmožnost, dajanja je esencialna sestavina tega, kar pomeni biti človek in Seneca pravi, da če ja dajanja narejeno v pravem (spirit ) duhu, te lahko približa božanskemu.

Več o SENECI

“Sreča je tisto, kar se zgodi ko pripravljenost sreča priložnost. “

Lucij Anej Seneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik.

Rojena 3. ( nekateri viri navjajo tudi 4. )leta pred našim štetjem in umrl je leta 65 našega štetja.

Bil je učitelj, pozneje tudi svetovalec rimskega cesarja Nerona. Prisiljen je bil v samomor zaradi Pizonove zarote za atentat na Nerona, zadnjega cesarja julijsko-klavdijske dinastije, vendar večinoma viri navajajo, da je bil kralj Neron paranoičen, in je zato naročil njegov umor.

Senekova dela zajemajo ducat filozofskih esejev in dialogov, čez sto pisem, ki obravnavajo moralne probleme, devet tragedij, satiro ter meteorološki esej.

( Vir: wikipedia in https://www.ancient.eu/Seneca/ )

Seneca ni verjel, da smo skozi evolucijo postali bitja dajanja, ampak da je bil naš namen, da smo velikodušna bitja in da smo spretni tudi na druge načine, da najdemo razloge, ki bodo vodili naša dejanja in da preprečimo, da virulentna čustva, kot so jeza posebej in tudi strah, strah pred smrtjo, zameglijo naš razum.

V svoji najdaljši in najbolj iskani moralni razpravi »O koristih« (De Beneficiis). Naš James Romm poeplje, skozi Senecine odseke del o dajanju, prejemanju in hvaležnosti.

Za Seneko je vzgib, da dajemo drugim, temelj družbe; brez nje smo nemočna bitja, slabša od divjih zveri. Toda velikodušnost ni nastala naključno ali pomotoma. Seneka to vidi kot del naše želje po posnemanju bogov, katerih ustvarjanje zemlje in nebes je največji dar vsem.

Knjiga je navdihujoča in prebuja močan občutek hvaležnosti, sama sem se med branjem počutila zelo mistično. Osebno mi je neverjetno, kako tista osnova človeške biti ostaja ista, in kako sedenje in življenjske so njegove besede, čeprav se čuti pridih preteklosti ob prebiranju, še vedno se mi zdi, da smo ravno to, kot družba izgubili. Oz. je čas, da to v sebi prebudimo.

“Kdor uči drugega, uči tudi samega sebe. “

20. točk iz knjige

“Dokler živimo,

se moramo učiti

umetnosti življenja.”

Darila in dobra dela se vrnejo v enakem duhu, kot so bila dana, zato ne smejo biti dana brezglavo ( headlessley ). Tisti, ki dajejo brez razmišljanja, mislijo, da edini kateremu so kaj dolžni, so sami sebi.

2. Let’s give not lend out for profit.

Dajmo dajati in ne posoditi za naš lasten profit.

3. Tu je znamenje velikih in dobrih src: iskati dobra dela zaradi njih samih, ne zaradi dobička, ki iz njih izvira, in iskati dobre ljudi tudi po srečanju s slabimi.

4. Daril in dobrih dejanj se ne moremo dotakniti z rokami, ona ostajajo v nas. Med produktom dajanja in darilom samim je velika razdalja. Darilo ni zlato ali srebro, ali katera koli od teh stvari, za katere mi mislimo, da so pomembne. Ampak darilo je namen tistega, ki daje.

5. Samo ignorant je tisti, ki si bo zabeležil stvari, ki jih lahko vidi z očmi, ki se lahko predajo in si jih lahko lastimo, in dal malo teže temu, kar je dejansko dragoceno.

6. Stvari, ki jih držimo z rokami in vidimo z očmi, stvari ki so v naših željah so krhke. Vse to se nam lahko vzame. Ampak darilo ali dobro dejanje ostaja tudi po objektu ali nosilcu, skozi katerega je bilo dano. To je krepostno dejanje ( virtuose act ). Ni je moči, ki bi lahko zmanjšala njej pomen.

7. Odnos, s katerim dajemo je veliko pomembnejši, kot darilo samo.

Dajemo točno v takem duhu, kot si tudi želimo prejeti, velikodušno, brez odlašanja.

“Kako sladko je darilo dano od nekoga, ki ne zahteva zahvale, in ki pozabi, da je sploh dal, kar je dal. “

8.Nekatere stvari, bodo povzročile škodo tistim, ki jih bodo posedovali ( kot npr. alkohol alkoholiku ). v tem primeru je dobro delo, da jim ne damo, tega kar si mogoče sami želijo. Morali bi oceniti ali je to, kar dajemo uporabno ali željeno.

9. Dajajmo darila, ki bodo kar naprej služila tistim, ki jih bodo uporabljali, in se nikoli ne bodo spreobrnila v nekaj slabega.

10. Tudi prejemanje je pomembno. Od koga sprejeti? Od tistih, katerim bi tudi sami dali.

11. Seneca piše tudi o hvaležnosti v enem od svojih del se tudi ukvarja z vprašanjem, če bi bilo potrebno nehvaležnost kaznovati.

Seneca je zelo zaskrbljen zaradi nehvaležnosti, neuspeh ki, argumentira, da grozi osnovnim temeljem družbe. Na koncu je prišel do zaključka, da se nehvaležnosti ne bo kaznovalo.

12. Kaj je tisto, kar dela ljudi nehvaležne

Da imajo predobro mnenje o sebi in mislijo, da si zaslužijo več, kot imajo. Pohlep in ljubosumje.

Pravi, da ne obstaja tako velikodušno darilo, ki ga slaba volja ne bi, razvrednotila, in ni tako majhnega darila, ki ga velikodušni interpreter ne bi mogel narediti velikega. Nikoli ti ne bo zmanjkalo razlogov za pritoževanje, če ocenjuješ darila skozi cinično /zagrenjeno oko.

13. Nihče ne more biti ljubosumen in hvaležen istočasno. Ljubosumje pripada zagrenjenim in (disconnected ) ne prisotnim/ nepovezanim, hvaležnost pa radnostnim.

14. Ali nam je narava dala premalo, ko nam je dala sebe?

15. Hvaležnost je nekaj, kar bi mogli iskati zaradi nje same. Nehvaležnosti se izogibati, zaradi nje same. Ni ničesar drugega, kar bi toliko razvrednotilo in razdrlo harmonijo človeške rase.

Kaj drugega nam prinaša varnost, kot pomoč en drugemu z dobrimi dejanji.

Življenje je boljše opremljeno in bolj zaščiteno pred nenadnimi napadi, z to eno stvarjo: izmenjavo dobrih del.

16. Tukaj je nekaj zelo splošno znanega. Kdo umre brez pritoževanja?

Kdo reče na svoj zadnji dan: “Živel sem in končal, kar mi je bilo namenjeno ( the course Fortune set me)”?

Kdo ne zapusti tega življenja in protestira in stoka?

Biti nezadovoljen z dolžino let, ki so ti bila dana, je znak nehvaležneža. Tvojih dni bo vedno premalo, če jih boš štel.

Ne razmišljaj o svojem največjem dobrem, dolžini časa. Kolikor koli imaš sprejmi to, kot blagoslov.

17. Seneca, govori kako in zakaj biti hvaležen luni in soncu.

“ Medtem, ko so postavljena zato, da ohranjajo kosmos ( vesolje ), so postavljena tudi za mene – saj sem del vesolja. “

18. Kako tretirati nehvaležne?

Njegov odgovor gre takole, z miro, pomirjeno in plemenitim umom. Ne glede na to, kako nehvaležno, nepremišljeno in nehumano, tisti ki te užalijo to naredijo, nikoli ne obžaluj odločitve, da si dal.

Nikoli ne dovoli jezi ali besu, da te potisne v stavke, kot so “ Žal mi je, da sem to naredil. “ “Želim si, da tega ne bi naredil. “

19. Sprašuješ, kaj je tisto, zaradi česar pozabljamo, kaj smo dobili? Želja, da bi imeli več.

20. Ni ničesar bolj častnega, kot je hvaležno srce.