PREPIH
V naših prostorih bojimo se vetriča,
pravimo, da prehladil bo zalega fantiča.
Pri nas se redko srečamo z viharji,
a zato so ostri naši gospodarji.
Ne prepiha nas prav redno,
zato je včasih kot v mlaki medlo.
Prepihati bi bilo treba možgane,
da veter odnese vse misli,
ki niso dobro stkane.
Tkanina v vetru lebdi,
veter pa dovoli,
da se tkanina osveži.
Na prepihu med vrati
nas lahko zmrazi,
v hudi uri se lahko čuti,
da nas čakajo kazni tri.
Naj veter nas vse prepiha,
da ostala bo samo resnica.
Da ves prah se z vetrom zlije,
naj ta ga nosi v prerije.
Pregledala in uredila: Valentina Parovel
VIDEO VSEBINA
SVEŽE VSEBINE
NISI SAM
Nikoli nisi sam. Ko ti je težko, se vedno spomni, da nisi sam. Ko ti gre zelo dobro, se prav tako spomni, da nisi sam. Ko vzameš kamen, da bi ga vrgel predse, se dobro razglej, da ni nikogar pred tabo, za tabo ali pod gladino. In ga vrzi v morje. Otroci mečejo...
KDO JE TA VESOLJNI GENIJ?
KDO JE TA VESOLJNI GENIJ? Ki ve, kaj je smiselno trpljenje in kaj ni? Mi vsi, ki živimo to življenje, ne vemo, kaj je njegov smisel. Od kod smo prišli? Kam gremo? A smo sploh prišli? Zakaj si umišljamo, da gremo?Bomo zdaj imeli evtanazijo za hitrejšo pot – do pekla...
SREČKO KOSOVEL – OCEAN
Mehanikom! Mehanika ne more umreti, ker nima duše. Paradoks je mehaniku nerazumljiv, ker presega mehanične zakone. Paradoks je skok iz mehanike v življenje. Paradoks je živ kakor elektrika. A elektrika ni mehanična, elektrika je element. Zato ne bodimo...