1. del- uvod (Temelj)

Veselim se za tvoj nov začetek, mogoče je poezija že del tvojega življenja, mogoče bo ravnokar postala, želim si, da jo približam na način, da boš v njej našel še več tega, kar ti lahko obogati življenje in vnese v njega, mnogo tega, kar tudi sama nisem našla nikjer drugje, kot v poeziji. 

Poet, ki ga omenim na koncu, je David Whyte, puščam ti pogovor, kjer lahko vidiš mojstra pri delu, vidim, ga kot enega večjih v svetu, … in komaj verjamem vsakič znova, kaj govori, saj se mu vedno z besedami uspe približati delom mene, ki kot, da si vedel, ampak nisi vedel, da so tam. Ob njegovem delu sem že jokala, se skrivala, se čudila in bila, vse kar nikoli pred tem nisem vedela, da sem v svojem jedru, v svojem bistvu. Njegov koncept »pogovorne narave resničnosti« (ang. the conversational nature of reality), nam govori,  da resničnost ni nekaj statičnega, objektivnega ali ločenega od nas, temveč neprekinjen, dinamičen dialog med tem, kar smo mi, in tistim, kar je zunaj nas.

Za vse tiste, ki bi se radi pridružili pogovoru, kot on pravi bili froniter, kjer nenehno spreminjamo svet znotraj sebe in zunaj sebe, 

Prevod zgornjega citata: 

»Večina intelektualcev in umetnikov spada v isti tip. Le najmočnejši med njimi si utrejo pot skozi ozračje meščanske zemlje in dosežejo kozmično. Vsi ostali se sprijaznijo s tem ali sklepajo kompromise. Čeprav zaničujejo meščanstvo, a hkrati pripadajo vanj, prispevajo k njegovi moči in slavi; kajti na koncu morajo deliti svoja prepričanja, da bi lahko živeli. Življenja teh neskončno številnih ljudi ne morejo biti označena kot tragična; vendar živijo pod zlo zvezdo v precejšnji stiski; in v tem peklu njihovi talenti dozorevajo in rodijo sadove. Tisti redki, ki se osvobodijo, iščejo svojo nagrado v brezpogojnem in odidejo v veličastvu. Nosijo trnovo krono in njihovo število je majhno. Ostali pa, ki ostanejo v čredi in iz katerih talentov meščanstvo žanje velike koristi, imajo na voljo še tretje kraljestvo, imaginarni, a vendar suveren svet – humor.

Translated with DeepL.com (free version)

Hvala, da si tukaj za sebe in posledično vse nas. Mi je v čast. 

 Poezija je tako veliko platno, da si na njega upajo slikati samo tisti, ki se ne bojijo, da mogoče njihovo delo – ne bo nikoli dokončano.

Zorica