France Prešeren - lepa vida

 

 

Odgovorjamo si,
ali je SLABO ali DOBRO? Biti črni zamorec?
Kdo je črni zamorec v našem življenju, ali smo tudi to mi sami?
Vsak od nas lahko odigra to vlogo ali pa smo mi tisti, ki nas črni zamorec zvabi na svojo barko.
Ko je Španska Kraljica nesrečna, ali rabimo črnega zamorca, da poskrbi in najde nekoga, da čuva njenega sina ali ne?
Ker a je tako, da brez nje nimamo Kraljestva?
Si želimo Kraljestva, takega kraljestva?
Mi je pa prijateljica španka razlagala naslednje na začetku Covida, nekaj o zgodovini, ki jo je poznala. Mi smo opozarjali, da zbolevamo, med drugo svetovno vojno, na koncu, ko so vsi drugi začeli zbolevati.
Smo bili mi krivi za gripo. In je bila Španska gripa. Kot se je zgodilo v Wuhanu. In Bergamu, no Dante Aligeri je Italijan. ( In vsa ta Spoznavanja vodijo prav do njega, …)
No, sedaj pa pozorno berite. Kaj je za preseči.
Lepa Vida je slovenski mit. O času nastanka ljudske pesmi o lepi Vidi obstaja več teorij. Nastala naj bi med 9. in 11. stoletjem, ko so Mavri iz Španije, Sicilije in severne Afrike napadali jadranska obalna mesta. Obstaja več tipov tega motiva, ki so se razvijali od 9. do konca 14. stoletja. Lepa Vida je konstanten literarni motiv slovenske književnosti, od Prešernove predelave aktualen vse do sodobnosti.

Prepoznaven je po motivu hrepenenja, ki naj bi bil značilen za Slovence.

Marija Milenković pa pravi, da gre za tip ženske, ki išče lastno osebno srečo in se upre morali ter družbenim normam okolja, v katerem živi, ter posledično zapusti dom in družino, kar pa ima vzrok v njenem čutnem odnosu do sveta in čustveni nepotešenosti. Njena glavna dejavnost je iskanje sreče in hrepenenje po njej, kamorkoli pa gre, kmalu spet hrepeni po starem (2005: 125). Večinoma ji vrnitve ni.6 In kot je dokazovala Katja Mihurko Poniž v svoji razpravi, je to kazen za njen odhod, kazen pa je v delih z lepovidskim motivom stalnica, ki je tam tudi zato, da bi ženskam pokazala, da iskanje sreče zunaj zakona ni rešitev (2009: 240). Tudi Avsenik Nabergojeva vidi podobe Lepe Vide v eksistencialnem smislu kot »različice tragičnih usod nezaščitenih žensk, ki so padle v roke demonskih in nasilnih moških«

V Sloveniji je do danes tako znanih že več kot 50 del na temo Lepe Vide. Na predstavo Slovencev o tem mitu pa sta najbolj vplivala France Prešeren s pesmijo Od Lepe Vide ter Ivan Cankar s poetično dramo Lepa Vida.

LEPA VIDA
Lepa Vida je pri morju stala,
tam na prodi si plenice prala,
črn zamor’c po sivem morju pride,
barko vstavi, praša Lepe Vide:
»Zákaj, Vida! nisi tak’ rdeča,
tak’ rdeča nisi, tak’ cveteča,
kakor ti si prve leta bila?«
Vida Lepa je odgovorila:
»Kak’ rdeča b’la bi in cveteča,
ker zadela mene je nesreča;
oh, doma je bolno moje dete,
poslušala sem neumne svete,
omožila sem se, starca vzela,
malokdaj sem s’rotica vesela,
bolno dete ves dan prejokuje,
celo dolgo noč mož prekašljuje!«
Črn zamor’c ji reče ino pravi:
»Če domá jim dobro ni, žerjavi
se čez morja vzdignejo, ti z mano
pojdi srčno si ozdravit rano.
Kaj ti pravim, pote, Vida zala,
je kraljica španska me poslala,
ji dojiti mladega kraljiča,
sinka njen’ga, mlad’ga cesariča.
Ga dojila boš ino zibala,
pest’vala, mu post’ljo postiljala,
da zaspi, mu pesmi lepe pela,
huj’ga dela tam ne boš imela.«
V barko Lepa Vida je stopila;
al’ ko sta od kraja odtegnila,
ko je barka že po morju tekla,
se zjokala Vida je in rekla:
»Oh! sirota vboga, kaj sem st’rila,
oh! komú sem jaz doma pustila
dete moje, sinka nebogljen’ga,
moža moj’ga z leti obložen’ga!« —
Ko pretekle so b’le tri nedelje,
jo h kraljici črn’ zamor’c pripelje. —
Zgodaj Lepa Vida je ustala,
tam pri oknu sonce je čakala,
potolažit’ žalost nezrečeno
poprašala sonce je rumeno:
»Sonce, žarki sonca, vi povete,
kaj moj sinek dela, bolno dete?«
»Kaj bi delal zdaj tvoj sinek mali?
Včeraj svečo rev’ci so držali,
in tvoj stari mož je šel od hiše,
se po morju vozi, tebe iše,
tebe iše in se grozno joka,
od bridkosti njemu srce poka.« —
Ko na véčer pride luna bleda,
Lepa Vida spet pri oknu gleda,
da b’ srčno žalost ohladila,
bledo luno je ogovorila:
»Luna, žarki lune, vi povete,
kaj moj sinek dela, bolno dete!« —
»Kaj bi delal zdaj tvoj sinek mali,
dan’s so vbogo s’roto pokopali,
ino oča tvoj je šel od hiše,
se po morju vozi, tebe iše,
tebe iše, se po tebi joka,
od bridkosti njemu srce poka.« —
Vida Lepa se zajoka huje,
k nji kraljica pride, jo sprašuje:
»Kaj se tebi, Vida, je zgodilo,
da tak silno jokaš in tak’ milo?« —
Je kraljici rekla Vida zala:
»Kak bi s’rota vboga ne jokala,
ko pri oknu zlato sem posodo
pomivala, mi je padla v vodo,
je iz okna padla mi visoc’ga
kup’ca zlata v dno morjá globoc’ga.« —
Jo tolaži, reče ji kraljica:
»Jenjaj jokat’ in močiti lica!
Drugo kup’co zlato bom kupila,
te pri kralju bom izgovorila.
Id’, kraljiča doji moj’ga sina,
da te mine tvoja bolečina.« —
Res kraljica kup’co je kupila,
res pri kralju jo je ’zgovorila;
Vida vsak dan je pri oknu stala,
se po sinku, oču, mož’ jokala. —
Id’, kraljiča doji moj’ga sina,
da te mine tvoja bolečina.« —
Res kraljica kup’co je kupila,
res pri kralju jo je ’zgovorila;
Vida vsak dan je pri oknu stala,
se po sinku, oču, mož’ jokala. —

Eden in edini France Prešern

Je biti črni zamorec težko? Slabo? Dobro? Slabo? Dragoceno?
Tisto, kar je bodite ali pa tudi ne? Kaj praviš??

Hvala za pozornost.

Je pa vir Wikipedia in ostalo. Ker sem za sebe si razjasnjevala. Zato imam se vedno tako. Če sluučajno najdeš vire jih le prilepi v komentar.

2. SREČANJE:  Spozanj se skozi Poezijo. Od pekla do nebes in vse vmes.

Namig za naprej 😉

zrcalo

Srečko Kosovel

RUMI

BRIDGE TO THE SOUL

VIKTOR E. FRANKL

KLJUB VSEMU REČI ŽIVLJENJU DA

Si želiš ostajati na tekočem oz. v stiku. Izpolni sosednji obrazec. Dvakrat na mesec pošljem hitri prelet, da lahko pokukaš, če te kaj zamika. 

Dobrodošel! 

 

Naroči se na e- novičke

15 + 14 =

0
Zanima me tvoje razmišljanje, deli ga z nami.x

Pin It on Pinterest

Share This

Deli s prijatelji:)

Pozdravljen, če se te je kakšna beseda dotaknila, se je v kakšnem verzu tvoja duša umila. Lahko deliš z drugimi, dotakne se lahko tudi njih.